Prevajalska industrija je bila ena prvih panog, v katerih je prišlo do digitalne transformacije. V začetku 90. let so prevajalci in prevajalska podjetja začeli uporabljati pomnilnike prevodov, s čimer so poimenovali baze, v katere so prevode shranjevali. Ob vsakem novem prevodu so najprej pogledali v pomnilnik prevodov in morebitne že obstoječe prevode uporabili ter tako znižali skupni strošek za naročnika.
Ta tehnologija je v celoti preobrazila prevajalsko industrijo: iz precej nepovezane skupnosti posameznih samostojnih prevajalcev je nastala vrednostna veriga prevajalskih podjetij in posameznikov, ki skupaj skrbijo za prevajalske potrebe naročnikov.
Njeni učinki so bili še posebej močni na področju prevajanja tehnične dokumentacije, kar vključuje navodila, priročnike in druge dokumente, ki uporabniku olajšajo uporabo izdelka. Tak primer je avtomobilska industrija: uporabniki potrebujejo kakovostna navodila, saj je uporaba vozila zahtevna, morebitni slabi prevodi pa lahko nosijo hude posledice za prodajalca vozila. Zato se je v avtomobilski industriji skozi leta oblikoval ustaljen proces prevajanja navodil in druge dokumetacije, ki zagotavlja visoko kakovost in veliko natačnost prevodov.
Nove tehnologije na vidiku
Pomnilniki prevodov so stari več kot 20 let in v tem času se je pojavilo več novih jezikovnih tehnologij, kot so:
- strojno prevajanje
- luščenje in samodejno preverjanje terminologije
- pomnilniki prevodov 2.0
S pametno uporabo jih je mogoče vključiti v ustaljene prevajalske procese ter tako znižati stroške ter skrajšati čas prevoda – brez nevarnosti za nižjo kakovost. Oglejmo si jih!
Strojno prevajanje
V zadnjih letih je prišlo do izjemnega razvoja algoritmov za strojno prevajanje. S prehodom na sisteme nevronskih mrež se je kakovost močno izboljšala in marsikateri prevajalec si danes vsak dan pomaga s strojnim prevajalnikom.
Ključno pri tem je, da strojni prevajalnik ne nadomešča človeškega prevajalca, ampak mu pomaga delati hitreje – v nekateri primerih tudi z dvojno hitrostjo.
Luščenje in samodejno preverjanje terminologije
Z algoritmi za luščenje terminologije lahko že pred začetkom prevoda poiščemo ključne strokovne termine v besedilu in se o njihovem prevodu posvetujemo z ustreznimi strokovnjaki. Če imamo na voljo tudi besedilo s podobno tematiko v ciljnem jeziku, lahko termine tudi poravnamo med jeziki in tako prevajalcu prihranimo čas za iskanje terminoloških rešitev.
Z orodji za samodejno preverjanje terminologije pa lahko po koncu prevoda zagotovimo, da so termini v prevodu uporabljeni dosledno. To je pomembno zlasti pri velikih projektih, ko več prevajalcev hkrati prevaja isti dokument. V takih primerih lahko s samodejnim preverjanjem terminologije prihranimo čas za pregled.
Pomnilnik prevodov 2.0
Tudi pomnilniki prevodov so se od začetkov pred več kot 20 leti spremenili. Osnovna tehnologija je sicer ostala, dodale pa so se nove funkcije, kot je samodejno menjavanje številk, prepoznavanje neprevedljivih segmentov in ponujanje delnih segmentov prevajalcu. Vse to prevajalcem omogoča, da v enakem času opravijo več dela.
Kaj to pomeni za prevajanje za avtomobilsko industrijo?
S pametno uporabo najnovejših jezikovnih tehnologij lahko prevajalske procese v avtomobilski industriji pospešimo in prilagodimo tako, da znižamo končni strošek naročnika. Oglejmo si primer:
Za slovenskega uvoznika uveljavljene avtomobilske znamke je Aikwit v 1 letu prevedel 964 prevajalskih strani. S pametno uporabo sodobnih jezikovnih tehnologij smo stroške znižali za 61% ter za 33% skrajšali čas prevajanja. Z začetne cene 20 EUR na stran smo efektivno ceno na strani znižali le na slabih 9 EUR!
