UI lahko velike količine besedila prevede skoraj takoj. Zato se hitro pojavi vtis, da je prevajanje postalo ne samo hitrejše, ampak tudi učinkovitejše.
Včasih to drži. Toda hitrost, s katero dobimo prvi prevod, je samo en del procesa. Prevod mora biti še vedno pravilen, primeren za vrsto vsebine, kakovosten v ciljnem jeziku in uporaben brez pretiranega popravljanja.
Prav tu podjetja pogosto napačno ocenijo dejansko vrednost UI. Osredotočajo se na to, kako hitro se prevod pojavi na zaslonu, precej manj pa na to, koliko dela je še potrebnega, preden ga je mogoče objaviti, poslati strankam ali uporabiti v tehnični dokumentaciji.
Tekoč prevod še ni nujno pravilen prevod
Ena največjih sprememb, ki jih je prinesla sodobna UI, je, da je slabe prevode vse težje prepoznati.
Včasih so bile pomanjkljivosti pri strojnem prevodu očitne. Stavki so zveneli nenaravno, slovnica je bila okorna, nenavadna izbira besed pa je hitro pokazala, da s prevodom nekaj ni v redu.
Danes je drugače. UI lahko ustvari besedilo, ki je tekoče, profesionalno in pogosto deluje, kot da je bilo že od začetka napisano v ciljnem jeziku. To je velika prednost, vendar hkrati prinaša novo tveganje: prevod lahko zveni povsem prepričljivo, čeprav vsebuje pomenske napake.
UI lahko na primer izpusti omejitev, nekoliko spremeni tehnično razmerje med pojmi, napačno razume dvoumen stavek ali nejasen izvirnik preoblikuje tako, da zveni bolj logično, kot je v resnici. Ciljno besedilo je lahko slogovno odlično in slovnično brezhibno, vendar kljub temu ne izraža povsem istega pomena kot izvirnik.
To je še posebej pomembno, kadar podjetja prosijo sodelavca v lokalni podružnici, naj prevod »na hitro pregleda«. Naravni govorec običajno hitro opazi, ali besedilo zveni nenaravno. To pa še ne pomeni, da preveri tudi, ali je pomen povsem enak izvirniku.
Tekoč prevod zato ni več zanesljiv pokazatelj kakovosti.
Boljši ko postajajo modeli UI pri ustvarjanju naravnega jezika, pomembneje je, da pregled vključuje tudi primerjavo pomena med izvirnikom in prevodom.
Za vse vrste vsebin ni primeren isti proces
Druga pogosta napaka je uporaba enakega procesa prevajanja z UI za vse vrste vsebin.
Podjetje lahko začne z internimi e-poštnimi sporočili ali preprostimi marketinškimi vsebinami, doseže dobre rezultate in nato isti postopek postopoma razširi še na priročnike, pogodbe, opozorila ali regulativno dokumentacijo.
Težava ni v tem, da UI za takšne vsebine ne bi bilo mogoče uporabljati. Težava je v tem, da je sprejemljiva stopnja tveganja zelo različna.
Če je prevod internega e-poštnega sporočila nekoliko neroden, so posledice običajno majhne. Če je v opisu izdelka manjša slogovna napaka, jo je mogoče razmeroma preprosto popraviti. Neustrezen prevod varnostnega opozorila, pogodbenega pogoja ali medicinskega navodila pa ima lahko precej resnejše posledice.
Prevajalski proces bi moral zato upoštevati pomembnost in tveganje posamezne vrste vsebine.
Za interne vsebine z majhnim tveganjem morda pregled sploh ni potreben. Velike količine ponavljajočih se opisov izdelkov so lahko primerne za prevajanje z UI, dopolnjeno s terminološkimi preverjanji in selektivnim pregledom. Za javne marketinške vsebine je običajno potreben pregled naravnega govorca, ki prilagodi ton in slog. Tehnične in varnostne vsebine pa praviloma potrebujejo natančnejšo primerjavo z izvirnikom.
Cilj ni, da bi profesionalni prevajalec pregledal vsak stavek samo zato, ker je bil ustvarjen z UI. S tem bi izgubili velik del prednosti avtomatizacije. Smiselno je ugotoviti, pri katerih vsebinah so napake manj pomembne in pri katerih so lahko drage ali nevarne, ter temu prilagoditi stopnjo pregleda.
Prav tu lahko UI dejansko poveča učinkovitost: ne tako, da povsod odpravi človeško delo, temveč tako, da ga usmeri tja, kjer je najbolj koristno.
Dober rezultat v enem jeziku še ne pomeni, da bo enako tudi v drugih
Podjetja pogosto sklepajo o kakovosti UI na podlagi jezikov, ki jih lahko ocenijo sama.
Mednarodno podjetje na primer preizkusi prevajanje iz angleščine v nemščino in dobi odlične rezultate. Tudi francoščina in španščina sta zelo dobri, zato se zdi logično isti proces razširiti še na vse druge trge.
Tak sklep je lahko tvegan.
Kakovost prevajanja z UI ni enaka pri vseh jezikih. Rezultati so odvisni od jezikovnega para, vrste besedila, področja, terminologije ter količine in kakovosti podatkov, na katerih je bil model usposobljen. Model, ki se pri enem jeziku odreže odlično, lahko pri drugem zahteva občutno več popravkov.
(Več o tem lahko preberete v našem prejšnjem blogu)
Razlike pogosto niso očitne, ker so lahko tudi slabši prevodi zelo tekoči. Besedilo v jeziku z manj razpoložljivimi podatki lahko zveni povsem naravno, vendar vsebuje več terminoloških težav, manj ustreznih formulacij ali subtilnih napak v pomenu.
Za mednarodna podjetja je to poseben izziv. Ljudje, ki odločajo o uspešnosti prevajalskega procesa, pogosto razumejo le nekaj ciljnih jezikov. Če so nemški, francoski in španski prevodi dobri, se hitro pojavi domneva, da bo enako veljalo tudi za slovenščino, hrvaščino, litovščino ali druge manjše jezike.
Boljši pristop je preveriti dejanske vsebine v vsakem pomembnem jeziku. Namesto splošnega vprašanja, ali UI dobro prevaja, je smiselno vzeti reprezentativna besedila podjetja, jih prevesti z izbranim postopkom in nato rezultate oceniti s pomočjo usposobljenih jezikovnih strokovnjakov.
Tako podjetje dobi veliko uporabnejše informacije. Pri enem jeziku bodo morda potrebni le občasni popravki, pri drugem pa redno popravljanje terminologije ali slovnice. Določen jezik se lahko zelo dobro obnese pri opisih izdelkov, precej slabše pa pri zahtevni tehnični dokumentaciji.
Pravo vprašanje zato ni, ali je določen model UI na splošno dober pri prevajanju, ampak ali ta model pri tej vrsti vsebine in v tem jeziku pripravi prevod, ki ga je mogoče učinkovito in dovolj hitro popraviti.
Hitrost prevajanja ni enaka skupnemu času priprave prevoda
Tako pridemo do ene najpomembnejših napak pri ocenjevanju učinkovitosti UI.
UI prevede 5.000 besed v nekaj sekundah. Profesionalni prevajalec bi za enako količino besedila potreboval več ur. Na prvi pogled je povečanje produktivnosti ogromno.
Toda UI-prevod še ni končni izdelek. Nekdo mora morda še vedno primerjati prevod z izvirnikom, popravljati terminologijo, odpravljati napake v pomenu, urejati oblikovanje, preverjati številke in merske enote, preveriti imena izdelkov, pregledati tabele ter opraviti končno kontrolo kakovosti.
Pravo merilo učinkovitosti zato ni čas, ki ga UI potrebuje za generiranje prevoda, temveč skupni čas, ki ga podjetje potrebuje, da dobi končno različico, pripravljeno za uporabo.
Poglejmo preprost primer. Profesionalni prevajalec bi za prevod dokumenta od začetka potreboval npr. štiri ure. UI pripravi prvi prevod takoj, pregledovalec pa za preverjanje in popravke porabi dve uri. To je jasen prihranek časa.
Pri zelo specializiranem tehničnem dokumentu pa je lahko drugače. UI tudi tukaj pripravi prevod skoraj takoj, pregledovalec pa nato pet ur porabi za popravljanje terminologije, preverjanje subtilnih napak v pomenu in odpravljanje nekonsistentnih prevodov. Generiranje prevoda je bilo hitrejše, celoten proces pa ni bil učinkovitejši.
Zato bi morala podjetja meriti predvsem čas in obseg popravljanja, ne samo hitrosti generiranja prevoda.
Če se UI uporablja redno, je smiselno spremljati na primer čas pregleda na 1.000 besed, število terminoloških popravkov, število vsebinskih napak in delež stavkov, ki zahtevajo večje spremembe. Rezultate je nato mogoče primerjati med različnimi jeziki in vrstami vsebin.
Sčasoma podjetje tako dobi precej bolj realistično sliko o tem, kje UI dejansko prihrani čas in denar ter kje samo prenese delo iz faze prevajanja v fazo popravljanja.
Hkrati se lahko pokaže, da je določena vrsta vsebine odlična za prevajanje z UI, pri drugi pa je učinkovitejši drugačen pristop.
Več avtomatizacije ne pomeni nujno večje učinkovitosti
Pri prevajanju z UI se pogosto pojavlja preprosta logika: več kot lahko avtomatiziramo, učinkovitejši bo proces.
V praksi ni vedno tako.
Če je avtomatizacije premalo, strokovnjaki izgubljajo čas s prevajanjem predvidljivih in ponavljajočih se vsebin, ki jih UI lahko dobro obdela. Če je avtomatizacije preveč, pa lahko nastane nasprotna težava: pregledovalci porabijo veliko časa za iskanje napak v besedilu, ki je na prvi pogled videti pravilno.
Najbolj učinkovit proces je nekje med tema skrajnostma, pri čemer se optimalno razmerje razlikuje glede na jezik in vrsto vsebine.
Pri nekaterih vsebinah je lahko prevod UI dovolj dober z minimalnim pregledom ali celo brez njega. Pri drugih je lahko zelo dobra osnova, ki jo nato dokonča prevajalec. Pri zelo specializiranih besedilih pa je lahko hitreje in varneje, da prevajalec prevaja neposredno ob pomoči UI, terminoloških zbirk in drugih orodij, kot pa da popravlja slab začetni prevod.
Cilj zato ne bi smel biti čim večji delež vsebin, prevedenih z UI. Cilj bi moral biti čim manj skupnega dela za doseganje kakovosti, ki jo podjetje pri določeni vsebini dejansko potrebuje.
UI pospeši prevajanje, pravi proces pa ga naredi učinkovitega
UI lahko prinese zelo velike prihranke časa, vendar ti niso samodejni samo zato, ker uporabljamo hitrejši model ali lahko v nekaj sekundah generiramo več tisoč besed prevoda.
Podjetja morajo vedeti, ali pregledovalci preverjajo tudi pomen in ne samo tekočnosti besedila, ali imajo različne vrste vsebin ustrezno stopnjo pregleda, ali isti proces enako dobro deluje v vseh njihovih jezikih in ali UI dejansko zmanjšuje skupno količino dela.
Ko podjetje začne ta vprašanja tudi meriti, lahko UI uporablja precej bolj premišljeno. Avtomatizacija prevzame ponavljajoče se delo tam, kjer se dobro obnese, strokovnjaki pa se osredotočijo na vsebine, pri katerih je napake težje opaziti ali imajo večje posledice.
Prav tam se začne dejanska učinkovitost prevajanja z UI.
Potrebujete prevod?
Kontaktirajte nas in pripravili vam bomo prilagojeno ponudbo.
Izpolnite obrazec in pripravili vam bomo prilagojeno ponudbo. Za več informacij nas lahko tudi pokličete na +386 1 620 26 16.